Mirko Mahnič |
||
Večer v čitalnici |
||
Po uspešnem letu 1996 so ambicije zrasle in padla je ideja o Večeru v čitalnici, ki je po številu sodelujočih (okrog 35) zahteven projekt. Z njim smo dostojno proslavili 130-letnico kanalske čitalnice, ki jo je oktobra 1867 ustanovil Josip Kocjančič.
Mirko Mahnič
Miroslav Vilhar
Večer v čitalnici (1953)
Mahničev Večer v čitalnici je oblikovan po vzoru čitalniških večerov iz 60-ih let 19. stoletja; za to priložnost ga je priredil Stane Leban. V njem se zvrstijo pevski nastopi zbora, recitacija, solističen pevski nastop in tri Vilharjeve igre. Večer začne povezovalec z Bleiweisovim nagovorom, v nadaljevanju pa napoveduje posamezne nastope, jih komentira in nagovarja publiko. Najprej zbor zapoje Ipavčevo Domovino, sledi Vilharjeva izvirna šaloigra v enem dejanju Detelja, v kateri se avtor posmehne vraževernosti. Dogajanje se suče okrog Tineta Gabra in Toneta Klanca, ki po več zapletih in ob posredovanju Grga Breze končno le poročita svoje otroke. Program nadaljuje zbor z Verbičevo pesmijo Vasovalec in Ipavčevo Slovenec sem; med obema nastopi recitatorka z Vilharjevo pesmijo Slovenka. Sledi Vilharjeva šaloigra v dveh delih Župan. V njej ošvrkne pretirano nemškutarstvo, ki ga pooseblja župan Jaka Dolinar. Ob narodnozavedni mlajši generaciji (sin, hči, bodoči zet) pa spozna in prizna napako. Pred zadnjo igro zapoje zbor še Maroltovo Barčico in spremlja solista pri izvajanju Gregorčičevega Veselega pastirja. Tudi v šaloigri Poštena deklica je v ospredju nacionalna tematika, saj laški Kikelj in nemški Kokelj potegneta kratko v boju z botrom Frlugo za naklonjenost Tinice. Večer zaključi zbor z Jenkovo Naprej.
| Povezovalec: | Radovan Pušnar |
| Recitatorka: | Anka Majnik |
| Solist: | Primož Stanič |
| Igralska zasedba v Detelji: | |
| Tine Gaber | Simeon Kodelja |
| Jože Gaber (njegov sin) | Gorazd Bavdaž |
| Štefe Gaber (njegov sin) | Tadej Stanič |
| Tone Klanec | Tone Strgar |
| Metka Klanec (njegova hči) | Metka Bucik |
| Cikjka Klanec (njegova hči) | Polona Sirk |
| Grgo Breza | Severin Drekonja |
| Igralska zasedba v Županu: | |
| Jaka Dolinar (župan) | Franc Krnel |
| Miha (njegov sin) | Igor Petejan |
| Ančka (njegova hči) | Vanja Montini |
| Janez Anže (sosed) | Simon Žnidarčič |
| Tomaž Vrh (sosed) | Rajko Kobal |
| Igralska zasedba v Pošteni deklici: | |
| Boter Frluga | Simeon Kodelja |
| Tinica (šivarica) | Barbara Pavšič |
| Gospod Kikelj | Severin Drekonja |
| Gospod Kokelj | Tone Strgar |
| Gospa Kiklja | Anka Majnik |
| Gospa Koklja | Milica Zimic |
| Zbor: | okrnjena zasedba MPZ PD Soča |
| Režija in scena: | Stane Leban |
| Izbor glasbe: | Jasmina Gorjanc |
| Šepetalka: | Marija Sirk |
| Slikarska dela: | Branko Drekonja |
| Scenski mojster: | Julij Boltar |
| Osvetlitev: | Zdenko Sirk |
| Kostumi: | PGD Nova Gorica in prispevki posameznih članov |
Uprizoritve
Premiera je bila pomladi 1997 v Kulturnrm domu v Desklah, kjer smo Večer ponovili tudi jeseni. Z njim pa smo gostovali v Tolminu, Kobaridu, Povirju in v okviru 13. srečanja goriških ljubiteljskih gledaliških skupin v Novi Gorici (11. december 1997).
Tehnika
Tehnično predstava ni bila zahtevna. Glavni scenski element je bila slika v ozadju (velikosti približno 4m X 2,5m), na kateri je v ozadju značilna razglednica Kanala z mostom, spredaj pa je par v primorski narodni noši s slovensko zastavo. Sliko je posebej za to priložnost namalal stalni sodelavec Branko Drekonja. Preostalih scenskih elementov ni bilo mnogo: miza in nekaj stolov, lipa s klopco in lesena ograja v ozadju. Osvetlitev je bila fiksna, zvočnih posnetkov ni bilo (vse v živo).
Videoposnetek
Predstavo je na gostovanju v Novi Gorici (Mala dvorana v Kulturnem domu) posnel privatni snemalec z ljubljanskega konca; kasete hranijo tisti nastopajoči, ki so jih kupili pri naročniku snemanja (PD Soča Kanal).
