Carlo Goldoni |
||
Nergač |
||
Komedija v treh dejanjih |
||
Carlo Goldoni
Veliki italijanski komediograf Carlo Goldoni se je rodil v Benetkah leta 1707. Najprej je študiral pravo, nato pa je začel s pisanjem tragedij. Kmalu je spoznal, da je njegovo področje komedija, leta 1738 je napisal svojo prvo pravo komedijo L’Uomo di mondo. V nadaljevanju je ustvaril vrsto komedij, s katerimi je prenovil in nadgradil commedio dell’arte; med njimi so najbolj znane Krčmarica Mirandolina, Grobijani, Sluga dveh gospodov … Leta 1762 je odšel v Pariz, kjer je postal vodja italijanskega gledališča in seveda še naprej ustvarjal. Umrl je v Parizu leta 1793.
V naših krajih je Goldoni precej popularen. Malo morda tudi zato, ker je študiral v Vidmu in obiskal Vipavsko dolino, predvsem pa zaradi komedije Primorske zdrahe, ki je redno v repertoarjih primorskih profesionalnih in amaterskih gledališč.
Komedija Nergač (Sior Todero Brontolon) iz leta 1762 je sicer manj znana, vendar nosi vse tipične poteze Goldonijevega ustvarjanja. Celotno dogajanje plove po razburkanem morju med ljubeznijo in denarjem, koder skuša krmariti (bolj ali manj neuspešno) svojo barko nergač šjor Todero Brontolon.
Prevod: Miroslav Košuta
Goldonijevega Nergača smo izbrali v zadnjem hipu, čeprav je bil v igri že nekaj let nazaj. Glavno besedo je imel režiser Stane Leban, ki je očitno tik pred zdajci (v septembru) našel navdih in ocenil, da bi razpoložljiva ekipa igralcev lahko primerno zasedla vloge. Poleg tega, da zaupamo režiserju, nas je igra pritegnila tudi s svojo lahkotnostjo, s katero je pravo nasprotje Našim trem angelom – tako skušamo biti čimbolj pestri vsaj znotraj področja komedije, pri katerem vztrajamo. Z vajami smo začeli 6. oktobra 2004 in že na začetku naleteli na prvi problem z zasedbo. Poiskati smo morali mlajšo igralko in primerno mladega igralca. Posrečilo se nam je, da sta se nam takoj pridružila Andreja Samec in Matija Kacin. Skupaj s tehniko je tako nastala dvajsetčlanska ekipa.
| Igralska zasedba: | |
| glasnica | Barbara Filej |
| šjor Todero Brontolon | Franc Krnel |
| Pelegrin, njegov sin | Severin Drekonja |
| Marcilina, Pelegrinova žena | Mima Zadnek |
| Zanetta, Pelegrinova hči | Vanja Montini |
| Desiderio, Toderov upravnik | Radovan Pušnar |
| Nicoletto, sin Desideria | Matija Kacin |
| Gregorina, služabnica | Anka Majnik |
| Cecilia, sobarica | Andreja Samec |
| Fortunata, fina vdova | Ksenija Krnel |
| Meneghetto, Fortunatin bratranec | Simon Žnidarčič |
| Pasquale, nosač | Simeon Kodelja |
| prva šepetalka | Majda Pušnar |
| druga šepetalka | Vita Vidič |
| Zvok: | Simon Leban Igor Sitar |
| Luč: | Bogdan Skrt Luka Drekonja |
| Odrski mojstri: | Simeon Kodelja Slavko Brezavšček Julij Boltar |
| Vodja predstave: | Julij Boltar |
skupinska
Izbor glasbe in song za uvodni del je pripravila Jasmina Gorjanc.
Plakat je tudi tokrat oblikoval Branko Drekonja.
Po enajstih bralnih vajah, ki smo jih to pot imeli kar v prostoru MPZ Kazimir Nanut poleg našega skladišča, smo 17. novembra začeli z vajami na odru v Desklah. Do generalke smo opravili še triintrideset vaj, kar je sicer par vaj več kot prejšnja leta, pa vendar smo bili pred generalko precej negotovi.
11. februarja 2005 ob 19.00 smo pred skoraj polno dvorano Kulturnega doma v Desklah (večina povabljenih) uspešno zaključili večmesečne priprave. Premieri je naslednji dan sledila še prva ponovitev.
Nergač
Komedija Nergač ima v izvirniku tri dejanja. Zamisel režiserja Staneta Lebana je bila, da bi celotno dogajanje odigrali v enem zamahu, pri čemer naj bi to bila igra v igri: nastop gledališke skupine, ki potem odigra Nergača. Tako v predstavi nastopata tudi obe šepetalki, dodatno pa še glasnica.
Dogajanje se začne s prihodom gledališke skupine. Glasnica predstavi igralce in izhodiščno situacijo v sami komediji: ostareli Todero drži vse niti v svojih rokah, ostali člani družine ne morejo ali ne zmorejo uveljaviti svoje volje.
V komediji smo priča preobratu. Toderova snaha Marcolina se na svojo roko zmeni za poroko njene hčere Zanette z Meneghettom, bratrancem ugledne vdove Fortunate. Marcolinin mož Pelegrin, ki naj bi zadevo uredil z očetom Toderom, je neuspešen, saj je medtem Todero obljubil Zanetto Nicolettu, sinu svojega oskrbnika Desideria. Marcolina izkoristi dejstvo, da se Nicoletto zanima za njeno sobarico Cecilio in na hitro uredi njuno poroko. Ob spoznanju, da je Nicoletto že oženjen, se Todero sprijazni s poroko Zanette in Meneghetta.
S komedijo Nergač smo sodelovali tudi na Medobmočnem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin severne Primorske. Predstave je ocenjevala Tea Rogelj – našo že kar na premieri – in izbrala Nergača za najboljšo predstavo v konkurenci ljubiteljskih odrov.
- za najboljšo glavno žensko vlogo Mimi Zadnek za vlogo Marcoline
- za najboljšo glavno moško vlogo Francu Krnelu za vlogo Todera
- za najboljšo stransko žensko vlogo Kseniji Krnel za vlogo Fortunate
Uprizoritve
S komedijo Nergač smo postavili nov mejnik: v dobrem letu (od 11. februarja 2005 do 22. aprila 2006) smo jo odigrali 25-krat:
DESKLE – Kulturni dom – 11. februar 2005 ob 20.00 – PREMIERA
Tehnika
Postavitev Nergača s svojo enostavnostjo spominja na ulično gledališče, zato ga je bilo moč igrati skorajda kjerkoli – edino omejitev je predstavljalo dejstvo, da v predstavi nastopa kar 14 oseb, ki pač potrebujejo svoj prostor.
Same scene ni bilo veliko; majhen podest za balkon, vrata, pet stolov in dve klopi, kos itisona ter še nekaj drobiža smo zlahka spravili v kombi, kjer je ostalo še dovolj prostora za aparature za zvok in osvetlitev, ki smo jih morali kar pogosto voziti s sabo.
Posebnih – zahtevnih zvočnih efektov nismo imeli, prav tako je bila osvetlitev enostavna, le z nekaj zatemnitvami med prehodi.
Videoposnetek
Tokrat smo prvič ob videokaseti pripravili tudi varianto na DVD-ju.
